Bel oblak
Na nebu zrl sem bel oblak!
Skodrán je kot ovčica mala;
povezan z drugimi kot vlak,
z njim misel v daljo mi zaplava.
Z njim vračam se v čas otroštva,
se pri izviru spet pojim;
v čas, ki bil je poln uboštva,
a vendarle neponovljiv!
In vidim tihe deške sanje,
da srečo bi svetá užil;
le sam skrivaj sem vedel zanje,
njih slast okušal in jo pil.
Natrga, glej, se vlak nebesni,
v sedanjost vračam se nazaj;
le zgoraj, v krošnji še drevesni
lebdi en majceni vprašaj.
urednica
Poslano:
05. 05. 2013 ob 16:11
Spremenjeno:
05. 05. 2013 ob 18:53
Pozdravljen na portalu pesem.si v imenu uredništva, Aleš Tacar in dobrodošel s svojimi pesmimi v formi!
Radi imamo tudi rimano poezijo, čeprav nam marsikdo očirta, da preferiramo prosti verz!
tale dotična pesem je tekoča, lepa kot ostali dve v današnjem sklopu, malo jo kvari samo klišejska, prevečkrat uporabljena rima sanje -vanje, ki se ji mi- malo dlje sodelujoči na portalu pesem.si (in ki tudi radi pišemo v formi) prav zavestno izoigibamo...
Na še veliko pesmi!
lp, lidija
Spoštovana Lidija, lep pozdrav nazaj. Sem Aleš Tacer in ne Alen Tacar, toliko pač v vednost.
Hvala za komentar in za vaše mnenje o mojem načinu podajanja pesmi. V čast mi je, da se vam je zdelo vredno truda za pisno oceno.
Lp, Aleš
Oh, zatipk, se opravičujem in popravljam!
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleš Tacer
- 05. 05. 2013 ob 08:43
- Prebrano 774 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 178.8
- Število ocen: 5