Z rezbarijami bo les ponovno oživel.
Razplamtel se bo v oblancih
nesrečno izgnanih podob.
Druge boš zavestno ujel
v neskončno obliko
posejanih svetlin
in prirezanih letnic.
Ob vsaki
boš trpel,
saj si vanje
ujel sebe.
Miniatura, ki se ukvarja z odstranjenim, izrezanim, odpiljenim - z vsem, kar se z leti odbrusi in se gnete okrog bistva, da bi bil bližje biti. Ali pa manj razpoznaven navzven. Interpretacij je seveda še veliko več, v tem vidim poseben čar te pesmi, tudi nabor besed, s katerimi ustvarjaš sliko lesarja je svež, zanimiv. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!