Si zagovornik sonaravne silvikulture.

S kolebnico preskakuješ korenine,

s prsti in lici drsiš po lubju in po vonju listja

prepoznavaš drevesne vrste.

Zaupno se pogovarjaš s hamadriadami

in se igraš slepe miši z gozdnimi dolgolaskami.

Popoldanska medlistna svetloba pokliče

razposajenko na jaso tvoje razraščajoče se pleše.

V mešičke ti presaja ognjene niti, prav tiste,

ki so se zapredle v grabljaste grmovnice

iz njenih las,

iz njene obleke.

V misli ti kvačka nit.

Jupiter! Silvana Orel Kos