Apokalipsa
Tako globoko v psiho mi prihajaš po nekaj vejic
zadoščenja zase, da niti ne vem več kdo od naju zares odhaja, ko se
zapirajo vrata mojega bivanja.
Jih tesnim ali puščam priprta?
Zdi se, kot da bi nekdo praskal nanja, ali pa si morda le želim,
medtem ko se sladkoba vračanja začne mešati z vonjem slečene
praznine.
Že dolgo gledam z zaprtimi očmi,
a nekaj solzi podobnega me razjeda
za tistim nasmehom, ki ga vrnem v svet. Nuška Golobič Malena
Napisal/a: Nuška Golobič Malena
Pesmi
- 25. 02. 2011 ob 22:11
- Prebrano 1230 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 580
- Število ocen: 16