Apokalipsa

Tako globoko v psiho mi prihajaš po nekaj vejic zadoščenja zase, da niti ne vem več kdo od naju zares odhaja, ko se zapirajo vrata mojega bivanja.

Jih tesnim ali puščam priprta?

Zdi se, kot da bi nekdo praskal nanja, ali pa si morda le želim, medtem ko se sladkoba vračanja začne mešati z vonjem slečene praznine.

Že dolgo gledam z zaprtimi očmi,
a nekaj solzi podobnega me razjeda
za tistim nasmehom, ki ga vrnem v svet.

Nuška Golobič Malena

Komentiranje je zaprto!

Nuška Golobič Malena
Napisal/a: Nuška Golobič Malena

Pesmi

  • 25. 02. 2011 ob 22:11
  • Prebrano 1230 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 580
  • Število ocen: 16

Zastavica