KalInA 8/12
Samo včasih pokažem korenine,
samo enkrat jih zlepim,
ko izjemoma srkam tuj sok,
da postane deblo ob mojem
zvito in prislonjeno, napojeno.
Potem te potegnem v veje,
z lasmi ti spletem gnezdo
in kot sraka odganjam vse,
s krikom parjenja zadovoljne
samice, ki bo kazala svetu
dve ptici, ki delata kroge
nad koreninami in jih čuvata,
kot mati čuva v očesu dete.
In lebdi ta nevidni svet,
brez okruškov, zapeljan v
zadovoljstvo dveh, ki ljubita.
Zelo sočen in svež opis ljubezni, in ne zgolj telesne. Super.
Poslano:
27. 04. 2013 ob 08:26
Spremenjeno:
27. 04. 2013 ob 08:27
Kot bister potoček
osvežujoč med nami
hiti tvoja misel
v vsako srce,
prislonila si
svoje srce v čustva
vsakega, ki se
tvoje pesmi zave.
Aleksandra Kocmut - Kerstin ... hvala za kratko in sladko razlago. 
Tomi ... ustvaril si pravo pesem, iz srca hvala. Čast mi je.
Hvala tudi vsem vam:
- srečko plahutnik
- vida
- Fatma
- Andrejka (zelo sem vesela, da sva poklepetali na štiri oči, super si)
- ob potoku - Majda Kočar
- Black hope
- li
- Marko Skok - Mezopotamsky
- okto
- Karmen Vidmar
Lepe sanje vsem,
Klavdija KIA Zbičajnik
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
- 26. 04. 2013 ob 20:18
- Prebrano 1012 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 486.93
- Število ocen: 15