Hehe ...

moji bi rekli, ta pa je zate napisana!

V celi širši družini sem edina nočna ptica :))))))

Mi je pred leti prijatelj podaril knjigo,

Ponočnjaki in ... , od takrat se ne sekiram več :))))

Fajn,

KIA 
 

Odlično, Brezinbor, pridih refleksije, nostalgičnosti, idilike, ki jo pišoči začuti (nekateri večkrat, drugi manjkrat, odvisno od sprožilcev navdiha).

Zgolj ritmu na ljubo predlagam nekaj popravkov:

zamišljeno predse v steno strmi >> predse zamišljeno v steno strmi

(sicer moramo V prebrati kot samostojni zlog)

ki ujeti jih mora, kot zdi se. >> tu bi lahko izpustil "ki"

Zadnjič sem ozrl se v okno zvečer, >> Zadnjič ozrl sem se v okno zvečer

(sicer moramo prebrati vzrl pa še V kot samostojni zlog)

Kaj meniš?

Lp,

Kerstin

Pozdravljena KIA! 

KIA, noc ima svojo moc. Tudi jaz sem nekoc velikokrat pisal tja do polnoci in se cez, zjutraj pa v sluzbo. Zdaj tega ne pocnem vec a razumem kako to je!

 Pozdravljena, Aleksandra!  

Zadnjič sem ozrl se v okno zvečer, >> Zadnjič ozrl sem se v okno zvečer 

Ne stece lepo, pa ce se se tako trudim(o). Zatika se pri branju. Sorry! Tisti "ki" bi res brez skode izpustil. A menim, da ne dela ravno skode pesmi!

Lep pozdrav in hvala za sporocili obema!

Brezinbor

Dobro jutro,

kaj te zmoti pri mojem predlogu? zad-njič-o-zrv-sem-se-vok-no ... (zapisala sem fonetično: ozrl preberemo v tem primeru OZRV, ne OZRU, oboje pa je pravilno)

Heh, spet bi prav prišlo fonetično pomagalo, o tem smo se nekoč - že kar "zdavnaj", še na starem portalu - že pogovarjali ...

"ki" - pač zahteva, da preberemo: ki vjeti jih ... (seveda ne z zobnoustničnim v, kot je v besedi voda, ampak z dvoustničnikom, no, uradno se mu reče ustnično ustni dvoglasniški ų, kot je v besedi sivka, ni pa to u kot samostojni zlog, kakršen je dejansko v besedi u-je-ti).

Prvega primera pa nisi pokomentiral.

Fonetična podoba lit. del je lahko bolj ali manj pomembna. V poeziji običajno bolj, zlasti pa v klasičnih pesniških oblikah. No ja, kakorkoli, odločitev je seveda tvoja.

Lep dan ti želim,

Kerstin