Jupiter bi postal zvezda,
če ne bi tvoje pol Lune
Soncu mene dajalo vse,
še tisto rdečo pego, ki
kot mesojedka noče dol,
čeprav je nepredvidljiva,
a tako prepolna vsega, še
toplote izpod ploščatih,
kosmatih, razburkanih valov.
Ko se zlepita, progasto
izgineta, največji nočni
čar, boj rebrače za roleto.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Klavdija KIA Zbičajnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!