Ko v srcu rože zacvetijo,
se vse stvari mi lepe zdijo.
Želje ob tem se potijo,
me v pesnika ljubezni prelevijo.
Ko deloholost potunkam v besedišče,
je ustvarjalnost idealno parkirišče.
Z mano se borijo besede pretkane,
umska prisila pa pomoč mi izvršuje,
da pri zaključku so razvozlane.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!