sediva nasproti
brez besed zreva v mizo
vsak pod svojimi temnimi očali
to igro pokra igrava že leta
brez besed samo deliva karte
in dvigujeva stave
nihče ne bo zmagal
a oba bova izgubila
zaradi kart
izgubljenih , prašnih , starih
dnevi zmag so daleč za nama
a vztrajava
brez razloga
iz trme
in kljubovalnosti
nekoč sem stavil na srce
danes le na križ
poker pogube
za zidovi
dvanajstnadstropne stolpnice
s pogledom na park
kjer sva prvič razdelila karte
Ta pesem pa me je ponesla daleč nad realnost sveta! Super
Lp
Maja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Miro :
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!