splav

 

stebla so ječala pod loki tetiv
jaz sem plesal namazan 
z rumenimi školjkami
in ti si podžigala ogenj
za veter
 
odpravila sva se 
s tega samotnega bloka
četrtič
 
tokrat so nama bogovi 
veslali tokove v pravo smer
spletenih pogledov sva vlekla daljavo
k sebi
 
neurja so prečkala neučakane prsi 
v zenicah so se lesketala obzorja
dež se je vtiral v kožo 
da je zadišala po novem
 
enaindvajseti dan
je počila vrv
od znotraj
 
medtem ko si izginjala po krožnici med vrvežem vrtenja 
me je požrla jata črnih tun
 
po ljubljanici je prineslo
samo razčetverjen 
splav

Y

Ana Porenta

urednica

Poslano:
15. 04. 2013 ob 22:18

Zorni kot te pesmi je zanimiv - vse, kar je običajno pri miru, se približuje, vibrira, pušča sledi. Hkrati deluje kot prispodoba viharnosti nekega odnosa, ki se dogaja v navadnem svetu, a prav to ga (spre)obrne, da poči - odznotraj.

Čestitke,

Ana

Zastavica

Y

Y

Poslano:
16. 04. 2013 ob 00:13

Hvala Ana za komentarček. Vedno me zanima, kaj se ti dogaja ko bereš kako mojo :))

Upam pa da je razvidna tematika? 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 04. 2013 ob 18:07

Uh, veliko se mi dogaja ... Tematiko pa pustiva vsakemu bralcu, da jo najde v/iz sebi/e ;))

Lepo bodi,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 15. 04. 2013 ob 10:08
  • Prebrano 1102 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 556.19
  • Število ocen: 15

Zastavica