Drugačna tišina
Stojim
v senci trepetanja
nedolžnega
mladega listja.
Negibnost telesa
kot tančica zakriva
vhod v brezno
mojega obstoja.
Jezik duše se privija
v pletež ovijalk.
Liže hrapavost
zajedanja
še ne mrtvih lesov.
Kako naj se premaknem
iz tišine srkanja
v tišino kamna?
V blagodejno tišino
mokrega kamna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 15. 04. 2013 ob 11:01
- Prebrano 1037 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 187.35
