
Najpre se opijati belinom
(nikako prazninom )
papira
( do besvesti, ako je moguće )
zatim
u takvom stanju
izabrati
( još uvek postoji izbor )
uljane boje
( klize po belini i imaju sjaj neisplakane suze
važne za ovaj portret )
birati crnu
( krletku uvek malati crnilom )
brzim ( veštim ) pokretima ruke
( važno je da ne zadrhti )
najpre
nacrtati rešetke
rešetke
šta bi krletka bez njih
( mislite?! )
bez vrata
( naravno )
vratanca na krletki samo bi pokvarila
(( utisak ( nema ga ) zar ne ))
smisao svega
( besmislenog )
nakon toga udahnite duboko
( najdublje, ako je moguće )
stavite ogledalo ispred sebe
polupano nekada davno
( razlozi svih nesreća leže u tim krhotinama
ali to sada nije važno )
nekoliko sekundi gledati odraz
sopstvenog nepostojanja
brzim potezima
( još crnjom crnom?! )
smestiti sebe u krletku
sklupčati se
( krletke su uvek nesrazmerne veličini zatočenikove nemoći )
nacrtati jednom od bezbojnih uljanih
sopstveni dah
i
čekati
( čekanje je obavezno
iako možda mislite da nema smisla )
čekati
da ptica sleti
na belinu
preostale površine
čekati bez daha
( dozvoljeno je lupkanje prstima po drvetu štafelaja ili stola
nevažno je gde crtate-
vazno je da to po čemu vaših prstiju strah
klizi
bude drvo
jer
drvo je živo, za razliku od vas )
evo ptice
( uzviknućete radosno ne znajući prave razloge vaše radosti )
evo ptice
( zaplakaćete nesvesni razloga odsustva suza )
evo ptice
( izabraćete belu obavezno )
biće to nevidljiva ptica
( čujem kako mrmljate i razumem neizgovoreno )
svesni ste toga
nastavite crtanje
brzo
( ne budite nervozni )
dok ne odleti iz vašeg uma
( čujete lepet krila pesmu ne čujete )
bela ptica
samo na tren zaustavljena vašom svešću
pored krletke
okom u oko
okom u oko
dok drhti ruka
dok razum se muti
okom u oko
dve neisplakane suze
na suprotnim stranama
istog bola
samo to je potrebno
za spoznaju
s l o b o d e
Jasmina Popović
Pesem, ki na nov način odkriva ptico. Spomnila sem se na Prevert-ovo pesem Pour faire le portrait d'un oiseau, v kateri slikar čaka ptico z narisano kletko in ko pride (če pride), kletko zradira in nariše drevo z najlepšo vejo, na kateri sedi ... če zapoje, je slika dobra in lahko se s previdno izpuljenim peresom nanjo podpiše ... V Autoportretu se odkriva povsem nov zorni kot - z vsemi močmi se zbrati in narisati kletko, da bi vanjo zaprl sebe (simbol socializacije človeka), biti moraš sključen, majhen, pohleven ... in čakati (to čakanje je povsem drugačno, ne gre za potrpežljivo čakanje, ampak brezsmiselno čakanje), da prileti nevidna ptica, ki je oddvojena od p.s., a sta oba pola iste duše, solze, šele skupaj dojameta svobodo. Čestitke,
Ana
Draga Ana, hvala Vam na predivnom čitanju i zaista prelepom komentaru. Velika mi je čast i zadovoljstvo to što se ova moja pesma našla u podčrtanci...zahvaljujem od srca.
Lep pozdrav
Jasmina
Jasmina,
Koristim priliku i mogućnost ostavljanja komentara, te prilažem reči divljenja Vašoj poeziji. Za mene su Vaše pesme, u dve reči, pravo osveženje.
Pozdrav
Vertigo
Vertigo, hvala Vam na prelepim rečima.
Pozdrav
Jasmina
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Jasmina Popović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!