Mrzel dan odšel je v senco daljav ,
odhajajočemu soncu nasmeh je poslal ,
in gorski vrhovi zaznali križev so spev ,
ki deklico zimsko pod vrhom je grel
Stopničasti slap zapustil je dan neugnan ,
nastopi tišina , ob njej še en mrzel je dan ,
ko reka molče vse daljave izbriše ,
neugnano se joče , že novo se rojstvo riše
Tu pri meni je spokojna noč že nastopila ,
obljublja mi žar negorečega svetila,
večerni poljub jo pod kotom narahlo objema ,
v meni pa spokojna mirnost že pojema
Še miren pogled v neskončnost daljav ,
že se bo mrzel ta dan za večno končal ,
tako kot življenje posuto je solzami smeha ,
svetloba nikdar ne doseže tujega greha
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ironman
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!