Naše je kmetijstvo
izgubilo bistvo.
V času hude krize
lastni rep si grize.
Nič več kmečkih strupov,
pesticida kupov.
Tarče smo trinogov,
norih ekologov.
Ti nam ne pustijo,
da bi se s kemijo
rešili golazni,
ki nam kašče prazni.
Kmečkost nam propada,
kmetje mró od jada.
Žalost me vse huja
k akciji vzpodbuja.
Vlada se izbira,
možnosti odpira.
Na resor kmetijski
močni so pritiski.
Šel bom za ministra!
Glava mi je bistra!
Vsak dan jem omlete,
rad imam tapete.
Pristni poljedelec!
Kmečki staroselec!
Dvesto glav živine
vzbuja mi skomine.
Za hektar koruze
jedel bi meduze.
Za hektar krompirja
peš grem do Mozirja.
Če me potrdite,
sredstva odobrite,
sadje in sočivje
raslo bo kot divje.
Komu mar okolje,
kadar gre za polje?
Tone naj kemije
kmet na njivo zlije!
Kmečko pokojnino
zvišam za petino.
Polne bodo skrinje,
srečne gospodinje.
Naj govedoreja
evrov se nadeja.
Vsaka tona žita,
tisočak kredita.
Cerkve in kapele
bodo spet žarele.
Cerkvi nov lestenec,
župniku terenec.
Žlahta me podpira
in mi pot utira.
Kmalu za nagrado
jo popeljem v vlado.
Takole se zmeniva,
če spraviš nazaj spet na 75% prehrambno samooskrbo naše deželice,
niti ne pričakujem 100%, imaš moj glas. Samo toliko želim kot je nekoč bilo.
Drugače pa ... pesem za pognojit tiste,
ki še vedno mislijo, da se mleko molze v trgovini in da so krave
vijolične ...
A ja, za +5 si napisal, res.
KIA
Hvala za prijazen komentar! Če sem lahko malce prevzeten: obstaja kakšna revija, ki bi tole objavila? Poskusil sem pri Mladini, a kljub pozitivnemu odgovoru ni bilo z objavo nič ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Fürst
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!