... v resnici je vsa moja poezija,
kot kak ZF roman
(z vesoljem iz podgan);
le fikcija - utopična vizija.

A vendar prija,
ko v perje nje odet zatopotam
uničujoči Šivin ples - šaman.
Ko melodija,

ki jo neurje s timpani igra,
mi v srcu zahrumi;
ko svet podirajoč se vase hrope,

kot v mlinu stope,
da vnovič se vrodi in zacveti,
kot vrtnica.

Tomaž Mahkovic