MEGLENA POLJANA
Belo morje
čez belo poljano.
Iz njega
črne koščene roke
in grozljivi kriki,
odmevajo v otroški duši,
se kradejo v otroške sanje.
Čez poljano časa
meglena negotovost
črni, skrivljeni vprašaji
in kriki bolečine
vdirajo v sanje,
ostajajo z dnevom.
Nisem več otrok.
A vse ostaja isto.
čez belo poljano.
Iz njega
črne koščene roke
in grozljivi kriki,
odmevajo v otroški duši,
se kradejo v otroške sanje.
Čez poljano časa
meglena negotovost
črni, skrivljeni vprašaji
in kriki bolečine
vdirajo v sanje,
ostajajo z dnevom.
Nisem več otrok.
A vse ostaja isto.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: daya
- 27. 09. 2008 ob 10:22
- Prebrano 739 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 273
- Število ocen: 9
