V ritmu brisalcev se zapeljemo pod hribi,

Kaplja dežja nas spremlja v tišini.

Seno je v kopicah in popisane so hiše,

V tunelu kaplja iz prav vsake niše.

Graščina se pne nad zavojem rečnim,

Bršljan gost zarašča  že staro obzidje.

Meglica jo skriva pred pogledom tujim,

Vila razkaže njeno osrčje.

Naenkrat veter zapiha in dvigne se megla,

Zaplešem in vdihnem zrak,

Zdi se, da je konec - konec, konec potovanja.

Nad prestolom razrašča se mak.

Na reki je mlin, tam kolo obrača,

Tega je že davno, ko tja so šli mlet.

V daljavi drdra kot otroška igrača,

Odpada mu skrhan in hrapav omet.

V ritmu neznane a utrjene stezice,

Se pot nadaljuje skoz dan med kresnice.

Reka jih spremlja, mine vse oznanja,

Nedolžno spodjeda mlin in graščine.

Naenkrat veter zapiha in dvigne se megla,

Zaplešem in vdihnem zrak,

Zdi se, da je konec - konec, konec potovanja.

Nad prestolom razrašča se mak.

Kantavtor Franci