Podoba postavna, kar dokaj mikavna

ob vodnjaku je slavna stala to noč.

Bila je potrta, v vodo zazrta,

umrla je trta; iz nje pa kričoč:

"Ob tem vodnjaku že stala,

zanj nisem znala in nisem jokala nekoč, 

a danes sem bleda in luna me gleda!"

in ptica ujeda o trti rekoč:

"Saj grozdja ni dala, ni senca ustvarjala,

čebel ni poznala, zato je zdaj proč."

"Pa saj trta ni kriva, da v meni se skriva

vihar in me zriva na moč.

On meni manjka!" je rekla še znanka,

nato pa neznanka izginila v noč.

Tilen