
Nebo je počrnelo, priprave na nevihto,
Potok zabuči, skrije se krdelo.
Veter se poleže, čutim težo zraka,
Kri zavre v venah, puhti in se pretaka.
Prvi blisk razpara in kaplje prihite,
Morda uho me vara, al' blizu mi je že.
Brv je pretanka, plete se pod mano,
Drsi korak neznanca, se skrije v neznano.
Sedim in gledam, pišem, čitam,
Je vse utvara? Ne, ne užitek brez para.
Sreča je vse okoli, mir jo spremlja.
Je čas bil kdaj še bolji, nežno me objema.
Vse je razbesneno, okna se rosijo,
Zalije vso dolino, iz hribov ga neso.
Med kapljami začne, razširi se v noč,
Potolče pol pridelka, gledam jokajoč.
Prvi žarek vstane, napolni oči zaspane,
Telo se sveti v soju, svežina po neurju.
Se uničenje razteza, tesnoba se poraja,
Vstajenje je poteza, smrti osvobaja.
Sedim in gledam, pišem, čitam,
Je vse utvara? Ne, ne užitek brez para.
Sreča je vse okoli, mir jo spremlja.
Je čas bil kdaj še bolji, nežno me objema.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Kantavtor Franci
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!