Zibanje ceste zapelje me v sen,

Snežene noči minule kot tren.

Pogovor treh šolark vedrega lica,

Misli odpelje kamor gre ptica.

Bližam se njej in bližam se času,

Sedel bom pred njo, verjel le še glasu.

Verjel njenim rokam in nogam in jazu,

Prežet od globine, vznesenosti v plazu.

Ona poje in prepeva, ona reče in odmeva,

Ona čuti in pokaže, ona ljubi in ne laže.

Vsaka beseda bila je odveč,

Ko njeno srce paral je meč.

Izlila je dušo na odrske deske,

Pustila stopinje globoke in mehke.

V jutru odhajam in mislim se poje,

Vina natočil bom v nove mehove.

Zibanje ceste zapelje me v sen,

Njene noči pozabit ne grem.

            Pesem dobro jutro nariše kakor kava,

            Dan je sladkogrenek, po jutru se obarva.

Ana poje in prepeva, Ana reče in odmeva,

Ana čuti in pokaže, Ana ljubi in ne laže.

(Ani Soklič)

Kantavtor Franci