Nedonošena ljubezen
zapredena v brejo preteklost
zdrkne v amforo
penečega mraka.
Zvezde pozabijo dihati.
Upanje doji praznino.
Zelo lepa, čeprav žalostna ...
Ta bi bila za v učbenik,
kako se da v prispodobah
opisati težke stvari ...
KIA
hvala obema,
deževni pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lizika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!