Oštar, rezak presek stvarnosti koja se na pozorišnim daskama života, našeg svakidašnjeg, odvija na globalnom nivou, a u uskim okvirima svesti...nečije.

Pesma za respekt. Čestitke!

lp, Jagoda

Pesem je angažirana in njen jezik je ekspliciten -  pometa z lahkotnostjo prilagajanja vladarjem, mislim, izobraževalnim (uniformiranim) sistemom, veram ... v njej najdemo asociacije in sklicevanja na Kanta (in njegovo delo), in kot pravi že Jagoda, pesem, ki z vsakdanjo zgodbo pokaže na cel spekter globalnih zgodb in je zgodba vsakogar v današnjem času, čeprav je tisoče malih, na videz unikatnih zgodb. So stvari tiste, ki se prilegajo umu, se kljub vsemu um prilagaja stvarnosti? (Kant je imel odgovore). Čestitke,

Ana 

Hvala za pozorno čitanje... jah, na žalost tako je, očito je najvažnije da nam djeca u stopu slijede bez obzira na cijenu koju će platiti ... ništa nas ne izuči

Lijep pozdrav, Jagoda!

Ana, hvala, kritika razsodne moči (po kantovsko) ! Bojim se, kaj bo jutri

Lp, breza

ma, kome treba glas

i poezija profesora,  što u kontejneru do pasa

čeprka po definiciji

kategoričkog imperativa, džabe

Breza, pesem me je kar malo presenetila
v vsej svoji ostrini, na trenutke se počutiš,
kot da se dere nate ... ampak, verjetno
ima smisel v tem, da zareže, zaboli, strezni ...
pesem omehča priznanje, da je strah bil kot vodilo ...

"bojim se, kaj bo jutri"

Močna,

KIA
 

Hvala, Klaudija, strinjam se, da v tej pesmi ni nobene poetične miline; res bi jo težko zapeli ob vinu in kitari, toda to ni nič v primerjavi s streznitvijo, ki zmeraj zamuja ... dodala bi, da je streznitev bila vodilo, strah pa seštevek človeške neumnosti. Pred kratkim sem debelo uro stala pred mojom osnovnom šolom, razdeljena je na hrvaški in bošnjaški del, prav tako gimnazija ... ma, za crknit , sprašujem se, kaj lahko pričakujemo?!

Kolikor poznam situacijo,
se bojim, da nič dobrega,
je kot kotel, ki brbota ...

Lep dan,
 

KIA