Kdaj je igra,
kdaj gre zares,
kdaj se štejejo koraki
in kdaj bom šla,
brez štetja do cilja,
do katerega bi rada.
Opogumljam misli,
utišujem
protestni glas v meni,
ki sprašuje,
medtem ko hodim,
da me zmede
in nimam odgovora,
vendar sem blizu.
Vedno in povsod blizu,
le nikoli prav na cilju.
Počasni koraki
so najbolj
sigurni.
LN,
KIA
Dobro jutro Klavdija
ja, v umirjenem tempu,
da se misli in telo ne naprezajo in ne hitijo preveč.
Počasi, sigurno.
Lp, hope
Hehe ... a dobro jutro je že,
potem moram pa res spat odrinit ...
KIA
Prav Klavdija,
lepe sanje.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!