
Kdaj je igra,
kdaj gre zares,
kdaj se štejejo koraki
in kdaj bom šla,
brez štetja do cilja,
do katerega bi rada.
Opogumljam misli,
utišujem
protestni glas v meni,
ki sprašuje,
medtem ko hodim,
da me zmede
in nimam odgovora,
vendar sem blizu.
Vedno in povsod blizu,
le nikoli prav na cilju.
Počasni koraki
so najbolj
sigurni.
LN,
KIA ![]()
Dobro jutro Klavdija
ja, v umirjenem tempu,
da se misli in telo ne naprezajo in ne hitijo preveč.
Počasi, sigurno.![]()
Lp, hope
Hehe ... a dobro jutro je že,
potem moram pa res spat odrinit ...
KIA
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!