Steklena (pe)sem
Zaprta v sobi ogledal
med pritlikavimi sloni
blaznim
in trem kozarce.
Ujeta sem
med steklenimi mehurčki,
kristalnimi vazami,
krožniki iz porcelana.
Zaklenjena v vitrini same sebe,
Razpokana in zlepljena
iz zdrobljenih epruvet
z ostrimi robovi.
Kam si šel, steklopihar,
ki si mi izpihal čudovito telo?
Zakaj mi nisi rekel, da je krhko?
Da je treba biti z njim pazljiv
kot z najtanjšim svečnikom?
Ko umrem, ne bom sprhnela.
Samo razbila se bom.
Poslano:
20. 03. 2013 ob 19:53
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 19:58
kaj pa če je bila voda v ušesih, ko je edino to izrecno rekel - lej, še jaz sem slišal ;)
moment, kjer pesem nažalost zgubi (oziroma LS - deluje izpiljen na notri, na ven pa ??? površen? kako naj rečem - ja.) spet pa se s koncem nekako reši - če s tem prizna da umreti ne moreš, če ne živiš - kar je pa kar malo močno za po sebi ... jaz tipam vmes
lp
Ruj, hvala, glede konca je težava, da tudi sprhnijo lahko nežive reči.
Hvala tudi tebi, Lizika.
Pozdravček, Beatrice
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
- 20. 03. 2013 ob 19:31
- Prebrano 743 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 222.7
- Število ocen: 6