Miniatura
V skriptoriju
se nagibava nad mizo.
Prepisuješ kodeks,
jaz ga iluminiram.
Črno-rdeča kaligrafija
z miniaturo oznanjenja
v obodu vinskih vitic.
Orlice, plavice v cvetu,
zorenje gozdnih jagod.
Medtem ko se narek
vpija v pergament,
ob oknu kot plamenec
zapisuješ pesmi iz glave
na kožo razprtih kril,
jaz s pozlato na kljunu
krasim rusasto inicialo.
Na knjižnih policah
za zidom kamnite vlage
spijo s pepelom prekrita telesa,
gosto popisana,
kot stene zaprtega pisca,
s pesmijo
marginaliziranih miniatur,
brez zlate obreze.
Brez lupe in belih rokavic.
Poslano:
20. 03. 2013 ob 12:29
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 21:37
kako lep poklon (bralcu)
jaz jo berem, kot da govoriš meni - prestopil sem in za pesmijo vidim tebe. slišim ... svojo tvojo pesem. (kako naj napišem, da ne bo izpadlo narobe) -
maximanira - roke kot svet
;) lp
Jure, hvala tudi tebi za poklon - za razprtje rok, da tako prostrano sprejmeš pesem. Čisto v redu se mi sliši, kar si napisal. :) Lp, J!
Poslano:
20. 03. 2013 ob 14:36
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 21:37
Jest sem tole sliko
zgleda kar preskočil, se mi je mudilo naprej se raje čudit vsemu, kar se ujame v oko
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Poslano:
20. 03. 2013 ob 14:57
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 16:18
There's much more to it than meets the I?
Hvala, bp, pa meni ne bo treba brskat po spletu :) Lp, J!
Poslano:
20. 03. 2013 ob 18:28
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 21:37
Odlična pesem. Spominja me na roman Orphana Pamuka : Ime mi je rdeča.
Dokler je življenje tu, si samo piše inicialko z zlato obrezo, pozneje ne pomagajo nobene iluminacije.
Pozdrave od
Andrejke
urednica
Poslano:
20. 03. 2013 ob 19:12
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 21:37
In tako, ne da bi se dotaknil, ti, ki pišeš, segaš veliko globlje, kot uspe zaznati povrhnjica in njene čutnice. Dotakniti se z besedo, pravzaprav s črko. Črka je lahko lepa, četudi so besede, v kateri stoji, marginalne, a včasih so marginalne samo zaradi tega, ker niso v pravem času v pravi knjigi, ki bi jih opazil pravi bralec. Zanimiv pogovor, ki se lahko bere kot notranji govor ali dialog med prepisovalcem in zlatiteljico.
Čestitke,
Ana
urednica
Poslano:
20. 03. 2013 ob 19:16
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 21:37
Uh. Brez besed! :)
Lp, lidija
Poslano:
20. 03. 2013 ob 19:23
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 21:37
Krasno!
lp, Joakim
Poslano:
20. 03. 2013 ob 19:43
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 21:37
Pjesma istovremeno odiše svemirskom prostranošću i skučenošću unutarnjeg dialoga - krasno odzvanja kao zlatne iskre koje se slijevaju u pozlaćeni kljun!
jaz s pozlato na kljunu
krasim rusasto inicialo
... i još mnogo toga što se naslućuje, teško za opisati.
Čestitam Jupiter!
lp, vida
Poslano:
20. 03. 2013 ob 20:22
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 21:37
Čestitke :)
Lp, Lea
Poslano:
20. 03. 2013 ob 21:36
Spremenjeno:
20. 03. 2013 ob 22:00
O, Andrejka, Ana, Lidija, Joakim, Vida, Lea, najlepša hvala vsem za tople besede. Tako živopisni ste, da se zdi, kot da imam naročje polno cvetja. :) Lp, J!
Andrejka, bom poiskala to delo. Poleti sem sicer prebrala Pamukovo Belo trdnjavo. Tudi zanimiva knjiga. Lp, J!
Ko jo preslikavam nase, vase, jo posvajam....mi od vsepovsod frfotajo lističi 24-karatnega zlata....kraaasna.......za nosit jo kot inicialo okrog vratu...
LP, Majda
Draga Majda, me veseli, da si jo sprejela. :) Lp, J!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
- 20. 03. 2013 ob 12:08
- Prebrano 1424 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 629.88
- Število ocen: 18