
Poznam te po hoji,
poznam te po obrazu,
po tišini, ki te spremlja,
ko greš po cesti
in gledaš v tla,
redkokoga pozdraviš,
kot bi živel
v čisto svojem svetu,
daleč od vseh, vsega.
A te poznam,
živiš v istem naselju
in hodiš v isto trgovino
in celo v kavarno.
Ampak poznam te
brez besed,
le z golimi dejstvi,
ki, če spregovoriš
se tudi te lahko spremenijo.
In potem nekega dne
človeka več ne vidiš
in te skrbi zanj
bolj kot za bližnjega,
ker si se v vseh
letih navezal ...
Zanimiva pesem,
KIA
Saj jih je dosti, mislim ljudi ki gredo mimo, ženske, moški, celo otroci,
sicer ne pozdravijo so pa vsaki dan skoraj vidni.
Hvala ti, Klavdija.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!