Ponoči.
Srebrno rezilo lune.
Sok nezavednega
kaplja
iz počasnih drobcev minut.
Na koncu besed
goste kapljice molka
čakajo,
da se odžejaš.
Izpij me.
Kakor samega sebe
pij to bližino.
Preden se zapre rana noči.
Poslano:
17. 03. 2013 ob 10:33
Spremenjeno:
17. 03. 2013 ob 12:22
Fina. Lahko v mislih nadaljujem, kako se, kot v Luninih menah, pot do/iz (bolečine?) odpira in zapira, dokler ... dokler ne nastopi nekakšna (pre)mena. :) Lep dan, J!
Jako lepo :) Tren uhvaćen u mrežu noći.
lp, Jagoda
Čudovito. Všeč mi je /rezilo lune/. :)
Krasna pesem. Tako zelo zgosti neki trenutek. Čestitke! P. :)
Majdika,
pozdravček, marko
Majda,
meni je všeč,
ker je ponoči,
ko je ena taka posebna
energija, ki tudi teče, ja.
Lepo bodi,
KIA
Jupiter, Jagoda, Beatrice, Mucamaca, Marko, Kia Klavdija....malo pozno, a iz ....
Hvala. Vesela sem vaših pohval!
majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!