Spet pišem pesem.
Čakam na pomlad,
na sijoče travnike,
na sončna polja,
koder bom hodila,
da se nagrejem sonca,
ki ga dolgo zimo čakam,
a le bledo me gleda
in hladen je.
In pomladi
bova šla spet z roko v roki,
po isti poti kot že nekoč,
z veselim korakom
in toplim občutkom.
Z roko v roki ...
tudi
pozimi,
poleti,
jeseni,
še posebej
pomladi ...
LP,
KIA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!