Okna ne spijo.
Vdihavajo
nerazumljive rondelete
severovzhodnika.
Nenehno udarjanje
polken.
Ljubezen, ljubezen ...
S karnis visi
pretekla najinost.
Utopim jo
v mandarinasti kopeli
jutranje zore.
Oblaki zardijo.
Lizika, z rondeleti sverovzhodnika in s preteklo najinostjo v pesmi si dokazala, da se da misli izraziti tudi s povsem novimi, originalnimi besednimi zvezami in to da pesmi, ki je pred nami, pridih tvojosti, čiste prvoosebnosti, posebna pesem, ki izraža nostalgijo na dober, neklišejaki način,
Bravo!
LP, Lidija
hvala. Vedno se trudim zbežati krempljem klišejskosti. Ponavadi najprej napišem klišejsko verzijo in jo nato popravljam hehe. Najprej sem namesto rondeleta mislila napisati katauta (tanka) samo nevem če je ta izraz dvoljen, zato sem raje spremenila v rondelet. Najinost pa je nastala iz dvojine. hehe
lp
super Lizika :)
nocoj se mi ne da brat, a vesela sem, da sem prebrala to pesem, res izvirna, sveža, dobra :) bravo :)
Lp, Lea
Lizika,
tudi mi rdimo,
ko pomislimo,
kaj se je dogajalo
za tvojimi okni ...
Všeč mi je za +5
LN,
KIA
hvala lepa zimski pozdrav ...
Prelepo, Lizika. Čestitke!
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lizika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!