črno belo

belo črno

se zaganja iz valja

s sporno oporo

za prepereli šamot

No, kaj?

okrasni obeski

ste že spet izviseli

ker se ne znate postaviti

za pravi jaz

iz zadimljenega kurišča

se dviga škrlaten dim

zglobi zarjavele roke

težko prodirajo v tkivo

zatrdele maternice

na strehi kurnika

se prsijo prsa

z manikikirikiranimi ostrogami

gospodovalnimi zrkli

in klopotavimi jajci

iz luknje med škopniki

se smodi

koagulacija

zdavnaj razdevičenih

in omlatenih

pokončnih obljub

vse je ena in ista

dimljena kuretina

žvarovina

z odlizanim nasolom

in izsesanimi življenjskimi

sokovi in kostjo

o pravi kuri

za krepčilno juho

pa nikjer niti duha

na promenadi

je belobradi arhitekt

s palico dvakrat

zamahnil proti senci oblakov

se gladko sprehodil

z ustnic v oči

in rekel:

bazilika ali katedrala svobode

obema manjka prava špička

Kokot!

Jupiter! Silvana Orel Kos