Ne boš mi ušla!
obotavljivo prihajaš –
če te priganjam
se plaho odmikaš
na jug proč od hladne sape
ki jo moji koraki brcajo iz lanske
posušene trave med katero
telohi tekmujejo s kosmi snega
obleciva kratki rožnati krilci
in odvrziva nogavice v smeti
teciva bosi stopala bodo ogrela zemljo
preberiva vse kotičke najinega hriba
kjer sva že tolikokrat skupaj
vdihavali oblake vonjav
s toplih obronkov
se bojiš?
praviš da se še nisi naličila
v svoje najljubše odtenke
prepusti svoj obraz naj ga napraši
brezin pelod potôpi oči
v preprogo žafranov najlepša boš
vabim te iščem
in ti sledim da bova
obupu nasadili roge
in ga varali globoko v zeleno poletje
Poslano:
15. 03. 2013 ob 16:57
Spremenjeno:
15. 03. 2013 ob 22:56
Ličilo:
Poslano:
15. 03. 2013 ob 23:46
Spremenjeno:
15. 03. 2013 ob 23:46
krasna slika v besedah.
lp
Na cvetni preprogi
niti ne gre uiti ...
Le zakaj bi ušel,
če si lahko bos?
Krasna,
KIA 
Energijsko nabita.
To zmore samo moč narave. Ti jo znaš dojeti.
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 15. 03. 2013 ob 16:00
- Prebrano 996 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 482.13
- Število ocen: 12