Sanjaj Pohorje zeleno,
izvir studenca tvoja moč.
Sanjaj vile prebujene,
ko pod slap te skrije noč.
V veji spletene meglice,
rosa njih kaplja na dlan.
Skala toči poslednjo solzo,
iz poke miš beži na plan.
Sanjaj jaso skozi goščavo,
deklico boso, sanjavo.
Njene lase v prste spletaš,
njen dotik s slino mešaš.
Jutranjik pihlja na rahlo,
jutranjica se kmalu skrije,
obležala sta v svitu,
sredi lastne sanjske prerije.

Klavdija KIA Zbičajnik