izginjam pod zaplatami zlatega žita

žanjem klasje pozne jeseni

in izginjam  med sencami hladnega snega

pokrijem se z zaplatami belega riža

plešem pod brezami

zgodnjega pomladnega sonca

skozi zelene veje začutim tople žarke

grejejo moje rame

vrtim se vrtalka

spodaj pod brezo

gazim po zelenih travnikih

rdeče žarim pod žgočim poletjem

ležim  med visoko travo

in med pisanim cvetjem

ravno tik pred poletno nevihto

hitim domov

pod nogami zašelestijo

zaplate zlatega listja

veter zaveje

in nad mano se vsuje pisani dež

diši na jesen

Dalia