Ko dlan oblikujem v pest,

mi palica nervoze po srcu zaropota.

Akordi ljubezni me pestijo,

kadar se zamislim nad tvojo zakladnico

odnosa, ki vplivnost name navezuje.

Razmerja so človeku poklon,

polet čarodejne pomladi

pa še za naju ni odobren.

Medtem ko imam zagrnjene oči,

filmski trak zagretih nasmeškov,

vame potiska valove spominov.

Eleganca dodanih namigov kroji

rezervni načrt, ki bi naju zapletel

v dvojino enotne naveze.

Na svoja pleča si nalagam usodo,

ki me privablja v tvoje intimno območje,

a zaenkrat še ne smem predaleč zaiti.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim