Ne v glavo.
Kako je prišel vame,
da gori in me duši v tlenju,
se kot nevsrkan dih zaganja
pod razdraženi lev zemlje
in v mešičke lasnih korenin,
da mi s katranom izrisuje
zabrisane vrzeli,
da jablane brstijo ogenj,
peruti razpihujejo prhljaj
v čope niti pred grmenjem.
Kako je prišel vame,
da govori z žerjavico glasov,
se meša s slinami pritajenega jezika,
poljublja potne prste,
ki molijo v lobanjo.
Na kolenih.
Ne pritiskat v glavo!
Strop se vrti in pada.
Dajte mi očala.
Saj je tema.
Dajtemiočala, sem rekla!
Da z dlanmi ustavim rajanje čudes
in izogibanje zajamem v roževino.
Ne v glavo.
V rit je treba pritiskat!
Je še navdih,
je že telo?
Kam ste to pritiskala!
Zdaj se vam moramo
pa na trebuh obesit.
Je treba toliko pasov,
jermenov, kablov
in popkovin do človeka
za bitje v telesu?
Kot je prišel noter,
naj gre še ven.
Na kolenih.
In z rožnim vencem pod dlanmi.
moj kredit je osem ;) sem rekel : taka dobra pesem, pa brez ... komentarja ... moram nekaj napisati - je pa tako močna, da sem brez besed,
no ... lep pozdrav,
marko
Poslano:
10. 03. 2013 ob 19:20
Spremenjeno:
10. 03. 2013 ob 23:41
Hvala, marko, za besedo. Lp, J.
Živeli! (ker ne manjka prav dosti do sedmine).
In ker v prvi vrstici piše: "Ne v glavo", brownnosing mi pa nikdar ni uspeval, samo lep pozdrav.
Poslano:
10. 03. 2013 ob 23:42
Spremenjeno:
11. 03. 2013 ob 17:50
Živ, bp, lep pozdrav tudi tebi. V zeleno sonce. :) Lp, J!
urednica
Poslano:
11. 03. 2013 ob 17:31
Spremenjeno:
11. 03. 2013 ob 18:36
Iztis bitja, ki je lahko tudi pesem. Prva kitica je mojstrski jezikovni posladek, iz središča. Potem, ko se vključi zunanji svet, kot motnja, ki vedno nekaj hoče in zahteva, je jezik temu primerno drugačen, osurovel. In krik, porod, popkovina in tisti rožni venec ... Čestitke,
Ana
Poslano:
11. 03. 2013 ob 18:36
Spremenjeno:
11. 03. 2013 ob 18:37
Super interpretacija, Ana. Sama bi dodala še, da gre morda za razvrednotenje pomembnosti pesmi/otroka skozi proces rojevanja. Dokler jo/ga lirski subjekt nosi v sebi, je občutek tak, kot je zapisan na začetku. V drugem delu pa - kot je že Ana opazila - lahko spremembo jezika razumemo kot vmešanje zunanjega sveta, ali pa ostanemo še vedno z lirskim subjektom in porod razumemo kot nek proces, ki si ga pravzaprav ne želi. Ker bo popkovina pretrgana in nikoli več zares ne bo imel nadzora nad rojenim. Ker bo pesem/otrok zdaj res postalo novo bitje. In ker se je rodilo, da bo umrlo. Iz osmine v sedmino gre čas ... odšteva se ...
Izjemne podobe, slikovitost metafor. Odlično izražena nasprotja med notranjim in zunanjim svetom. Za nameček pa še vprašanja, ki vse skupaj (bralca, lirski subjekt, morda tudi avtorico) silijo k razmišljanju - nam je tega res treba?
Čestitke še z moje strani!
Lucija
Poslano:
11. 03. 2013 ob 18:37
Spremenjeno:
11. 03. 2013 ob 18:41
Ana, najlepša hvala za občuteno interpretacijo in čestitke. Vse dobro, J!
Poslano:
11. 03. 2013 ob 18:49
Spremenjeno:
11. 03. 2013 ob 18:57
Lucija, tudi tebi hvala za tvoje razmišljanje. Tudi tako se da interpretirati, ampak če je tako, potem je to strah, ki deluje na precej nezavedni ravni, in mi je o tem za zdaj težko racionalno razmišljati. Ker pesem/otrok mora zaživeti svoje življenje. Popkovina se utegne preleviti v vrv ali jermen ...
Kaj pa ima pesem opraviti z osmino ali sedmino - za zdaj še ne vem:) Naslov se je pojavil kot utrinek, v kontekstu sicer nekih drugih osmodnevnih razmišljanj. Osmi dan je menda tudi dan umetnosti, pa žensk :) Lp, J!
Poslano:
11. 03. 2013 ob 18:55
Spremenjeno:
11. 03. 2013 ob 18:57
Ja, ta pa trga, gate in jermene :) Lp, J!
Poslano:
14. 03. 2013 ob 08:30
Spremenjeno:
14. 03. 2013 ob 08:32
prvi del zdrži do konca. sila ne izgubi ničesar, ko se izvijem iz kablov grem takoj na vrh in se pomirim, ker vidim, da je tako kot "mora bit". Sila ostane, pripetljaji mam, pesnikov so zemeljske "malenkosti" - rojeno je pa življenje.
kljub vsemu se v kanalu skozi katerga je šla - čuti le moč in ljubezen. telo je pa pač telo, kaj ne boš reku, auč; če ti izpulijo roko ;)
pesem, ki nariše vsa tla.
lp
a res. Meni se je pa zdelo da pesem govori o tem, da ima lirski subjekt rajši
analni sex kot oralnega, citiram:
Ne v glavo.
V rit je treba pritiskat!
Hu, ta je pa smela :) Bralec si seveda lahko ustvari svojo interpretacijo (ali fantazijo). Sta pa to vrstici, ki sem si ju, avtorica pesmi, kot bolj ali manj edini zapomnila od finala prvega poroda. Lp, J!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!