Bom zmogla

napisati tisti občutek,

ki se v meni razrašča,

kakor pomirjena beseda,

ki umiri podivjani utrip,

da vdihnem mirno,

da ne zajemam sape

kot bi hodila na Triglav.

Da ne padem

in se polomim.

Da ulovim ritem,

kljub aritmiji,

ki nemirno preskakuje,

mi jemlje dih.

Lovim ravnotežje

da pomirim srce,

mislim mirno

in s sabo ravnam

nežneje kot prej,

ko sem gnala

do zadnje sape.

IŽ-lev