Všeč mi je (čeprav naslov?), v prvi del vneseš atmosfero prevzgajanja / socializacije in žrtve, ki jo plača posameznik, da bi preživel v družbi. S pravimi besedami in občutkom.

Nadaljevanje pa ... od samo da bi odšle  se mi zdi, da na nekaterih mestih zapadeš rahlo v patetičnost (plačati vsako ceno, s solzami graditi, bogata globina). Kako se temu izogniti - bodi določen, konkreten (kakšna cena?) ali izberi primero, ki bo to opisala na bolj svojstven način.

Vem, da ti bo uspelo ;)

Lp, Ana

Ja se strinjam... Tisto je res že malo vleklo v patetičnost :) Sem po par branjih ugotovil, da ni škode, če te stvari kar vržem ven. Melo sem še v dvomih pri: "kakršne je imela sama" - je potrebno, ali je že od prej razvidno? Poleg tega kvari izgled... Bi bilo boljše, če tudi to vržem ven?

Hvala! :)

PS: Pesem mi je čisto všeč brez naslova. Zdaj imam sklopek takih, ki govorijo samo zase (kot haiku ;)) - lahko bi sicer dal kaj takega kot Bodika... Samo mi je skoraj lepše brez. - če bom našel kaj, kar se bo res lepo prilegalo, bom zamenjal, sicer bom pa pustil 7ko :)

Super si jo izčistil, in kot praviš, tudi meni se zdi, da je narava težav nakazana že v začetku, tako, da to pojasnjevanje lahko opustiš. OK glede naslova ... najbrž bo iz teh breznaslovnih nastal cikel?

Lp, Ana

Sem izbrisal še tisto.
Ja, nekaj takega... Ne vem pa, ali bodo imele kaj skupnega :) - tiste, kjer se mi bo zdelo, da je lepše brez, bom opremil s številko. Te bodice so samo zaradi vizualne podobe med mojimi pesmimi (pri tej jih pa lahko vzameš tudi simbolično) ;)

Hvala za podčrtanko! :)

všeč mi je ... lp

Me veseli :)