
Izbrisan uporabnik
tako se že vrši ;)
diham kasneje - ko svet ugasne in me vrže v kovinske odmeve zvokov ploščate realnosti.
rja vdih - železo izdih
bolj všeč bi mi bil izdih topečega jekla.. svet ne ugaša, če ne ugasnemo sami
Lepo upesnjena misel, da je pesem enako kot dihanje. Ali, da včasih mora priti še prej. To, da gre iz nas tudi ob vsakem izdihu, je pa ja jasno.
pesem kot utež na tehtnici vsakdanjika, ker se v njej res najde vse, tudi tolažba. za pot brez ugrezanja, če se pa ugrezanje zgodi, pesem lahko postane rešilni pomol.
tako.
:)
Lp, lidija
Jure, že pobiram svoje grabljice in lopatice in se iz tvoje pesmi selim v drug peskovnik, da bom gradila svojo. :) Pa hvala za trenutek in tale vdih pesmi, ki si ga delil z nami. :)
:) super Lucija
hvala za tvoje lepe besede :)
v veselje so mi :)
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Izbrisan uporabnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!