odprem predal
potegnem iz njega staro omaro
iz mahagonijevega furnirja
opazim plesnive vogale
(taki so bili včasih v modi)
in izgovore ki se skrivajo
v pajčevinastih kotih

prediham police svojih pljučnih
režnjev ki so jih časovni noži
desetletij (sicer zatopljeni)
zrezali v napolitanke
jadro drugih sploh ne konzumiram

ne to niso moje roke
ki trgajo vrata s tečajev
niti niso moja usta ki
hlastajo po ioniziranem zraku
ne ozirajoč se na kvadraturo
(in korekcijski faktor)
popisanega in povedanega

želim samo do tiste meje
ko mi boš povedal
da bluzim in da imaš te vaje
tako rad da jih boš z mano vred
prestavil v tisti spodnji predal
za kakšno stoletje
 

modricvet