Odlično ujet prizor (trenutek? prizor in trenutek?) "snežne idile", ki to seveda ni - po tej plati se skorajda nagiblje h kruikuju. Z letnim časom in vremenom usklajena podoba. In misel - kaj ostane? Oči? Sledi? Ne eno ne drugo ne za dolgo, niti narinjeni sneg ne. Haiku "boja" in minljivosti, ki se manifestira v trenutku - in tudi med vrsticami.

Aleksandra, najlepša hvala za tvoja opažanja.

LP, mcv