skupaj
ko se srečava
je vse tako preprosto
moja roka prekriva tvojo
ustnice se spogledujejo
ena misel počaka drugo
tvoji koraki sprašujejo
po dolžini mojih nog
razgled preganja lakoto
besede se zavohajo
moja rast stopi na prste
da naju lahko pogleda
in avtobus je soba
na poti od postaje do postaje
ko se srečava
z enako dolgimi rokami
zalepiva strgan list
najino piko
spremeniva v klicaj
in moja bela ura
modro molči
urednica
Poslano:
03. 02. 2013 ob 17:45
Spremenjeno:
04. 02. 2013 ob 22:03
ja vse je tako preprosto, ko se ljubezen sreča in se vse ostalo skrije kot nepomembno. važno je samo, da takrat to preprosto JE. ostalo lahko počaka.
krasna pesem, napisana minimalistično (brez kompliciranih odvisnikov in okrasja), hkrati pa tako pomenjivo, da se dotakne vsakogar, ki je kdaj občutil pomembnost najpomembnejšega.
Lp, lidija
Poslano:
03. 02. 2013 ob 18:13
Spremenjeno:
03. 02. 2013 ob 21:36
Uh in še enkrat uh:). Super!
lp, ajda
Lidija, hvala za čudovito napisano pohvalo!
Ajda, tebi pa za vzdihe, ki tudi povejo dovolj!
Poslano:
05. 02. 2013 ob 07:56
Spremenjeno:
05. 02. 2013 ob 09:57
krasna pjesma .... i Lidijin komentar.
Čestitka!
lp, vida
Hvala, vida! Strinjam se s tabo tudi glede Lidijinega komentarja! Enkraten je!
Lp,
deborah.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 03. 02. 2013 ob 13:56
- Prebrano 1070 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 556.51
- Število ocen: 15