iluzija svobode
z ostrino duha
sem porezala niti
ki so na leseni križ
vezale moje telo
da je plesalo
v taktu pred množico
neznanih pogledov
končno svobodna
ležim
udje zavozlani
glasba še igra
Poslano:
27. 01. 2013 ob 18:12
Spremenjeno:
27. 01. 2013 ob 20:20
....igra nekdo neskončno večji?
...plešeš, kot tista baletka v starinski krogli....ko sneži, sneži...?
Ves čas hodim brat obe pesmi, lepo sta se v meni zlili v eno samo iluzijo...
:) LP, Majda
Hvala, Majda ... Brez izhoda nisi svoboden. :)
Lepo mi je prebrati, da si začutila. Čisto blizu mojemu čutenju si prišla.
Lepo bodi! P. :)
Poslano:
27. 01. 2013 ob 18:49
Spremenjeno:
27. 01. 2013 ob 20:23
ko je iluzija premagana - tudi jaz jih jemljem v duetu ;)
super sta
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Poslano:
27. 01. 2013 ob 19:10
Spremenjeno:
27. 01. 2013 ob 20:23
Dobra, mm33. Jaz pa v tej pesmi čutim neizmerno težo ali odgovornost osebne (svobodne) odločitve ... K zgornjemu duetu bi dodala še Balet izpred nekaj mesecev :) Lp, J!
Jure, hvala. Sta dvojčici, samo drugače oblečeni ... ;)
Jupiter! - Teža je, pa ne samo zaradi odločitve. Ampak kljub odločitvi. Baletka iz skrinjice o tem sicer ne ve nič, kar pa ne pomeni, da sem ne sodi. Verjetno imaš prav. Še najbolj. Bodi! :)
Lp, P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 27. 01. 2013 ob 14:15
- Prebrano 815 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 319.91
- Število ocen: 10