Ne razume vsak mojih pesmi,
ne more, preveč so osebne,
duše moje ne pozna,
ne mojega srca.
Upi, skriti so nekje,
sanje, odsanjane, na izhodu kažejo mi goli hrbet,
hrepenenje, ki strah ima v očeh..
Čast da si to, kar si,
v življenju ti prinese čas.
Ljubezen, večno vroča tema,
le redkim se posreči
doseči tisto nekaj več.
Smeh in strast na smrtni postelji.
Morda…nič še ni izgubljenega….
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!