Huda

Ja, včeraj sem res malo skakal naokoli :) Fina pesem!
G

Vaistinu
 dobra!

pesem ki (me) prerodi
 

Evelina, Prašeg, Jure, hvala. Lp, J!

G, še skači.  Jaz sem med zadnjim skokom srečala nekaj prežvekovalcev.

Kakor jaslice, krma, in seveda tudi hlevček, kakor zvezda in njena sled izginjanja in kralji in vse asociacije, povezane z bogastvom in bedo daril / obdarovanja / izdelovanja / izkoriščanja / (pre)prodajanja ... Izvrstne besedne zveze, metafore in podobe, ki ostajajo za branjem vsake posebej, čisto do roba. Čestitke,

Ana

Osupnila me je. In tista motnina na koncu ... Človek ne more nič drugega kot polno molčati. Bravo!

Ana, hvala za sledenje na poti proti estuariju (karkoli le-ta že prinaša ali odnaša).

mm, hvala, tudi ob tvojih v polno zevam :o

Lp, J!

Kolega je, ko so ga vprašali, kakšen avto bi si želel, odgovoril, da mu je od vseh še najbolj všeč avtofelacija. Ta je zgleda precej redek dar, kolega je ostal pešnik. Sicer pa so praktično z vsemi avtoreferenčnimi zadevami predvsem težave, včasih s paradoksom v samem centru. Še tiste bolj prijazne motike od matematike, recimo avtomatika, je, berem, še preveč neprijazna. Tudi pozitivna psevdopsihologija, da umetniške fotografije ne omenjam, odsvetuje samo avtofokus. In avtonomija, ko se predte postavi ščit in čelada, na katerem piše astinomija, lahko hitro zbledi v nič. Kasnejše etimološke pogruntavščine pa so tu itak šle raje v absoluten absolutizem in druge eskapizme in eskapade vmes med prepiri o avtokefalnosti in avtoriteti. Moj avtizem pa mi omogoča, da prijazno pomaham kakšni Regini Olsen v slovo, če še kje skače pred avtom.

bp, hvala za intelektualno-zabavni komentar (lahko avtoriziraš nekaj novih avtoforizmov).

Res škoda za tvojega kolega. A kaj hočemo, narava je stvari že tako postavila, da je avtofelacija za večino moških verjetno res sila redek dar. Pravzaprav si skoraj ne morem zamišljati, da so kakšni moški dejansko tako obdarjeni. Ob premlevanju redkih darov pa sem se spomnila naslednje modrosti:

- Draga, ta prstan z naravnim biserom ti podarjam, pa upam, da boš tudi ti meni kaj dala. Redkost za redkost.

- Bom, dragi, potem ko mi boš podaril še ogrlico, ki se poda temu prstanu. Dragocenost za dragocenost.

Seveda ne morem mimo Regince Olsenove. Torej dokler dama še skače pred avtom in se po nekem notranjem čutu odloča, ali bi ciknila levo ali caknila desno,  je še vse v redu. Problem je seveda, ko Reginca skoči pred avto in v svoj pogled zajame avtista, ki ji še prijazno pomaha. Potem imamo spet opraviti s kakšno pošvedrano črno mačko, ki ji zaradi nekega pogleda ni uspelo prečkati ceste.