lahko to
najlepše
pismo, ki
je po mojem sploh možno
(govorim zase)
kdaj uporabim
kar sam - jaz
pa se magari podpišem
Jure z Jupitra. (hec)

da, ne bo izpadlo kot hec, naj ponovim:

Prelepo!

ne vem kaj bi ... usta bi si napel čez glavo, al kaj ... joj- mogoče bolje ušesa ...
a .... že vem -
lotil se bom telovadbe.

ta pesem je p(e)acemaker. Ta pesem je kar dodatno srce - učitelj.

Jupiter - hvala za to lepoto

lp

Jupiter,

tvoja pesem tako počasi nalaga besede in jih pošilja dragi mami. Seveda najbolj zadene na koncu s tistim zapikom ali krikom, ki pa kar obvisi. Kako obvisi, je drugo vprašanje. Vsekakor je odlika pesmi, da pretehtano in počasi nalaga motive, ki sestavljajo neke vrste težko, pravzaprav "narekovano" življenje. V nekem resnem športu je namreč zelo malo prostora za svobodo, vse skupaj je en sam diktat. Diktat pa je naš lirski subjekt pripeljal - kam pravzaprav? In kdo je kriv (draga mama?)?

Tematsko in metaforično odlično izoblikovana in dovršena pesem. Še ena odlika je slog (tudi oblika), v katerem je pisana. Postavi namreč še več vprašanj, tudi zunaj polja dejanske pesmi (Je bila komunikacija med lirskim subjektom in mamo ves čas pisemska ali je bil osebni stik?). Čestitke!

Lp, Lucija

Hoj, Jure in Lucija,

zdi se, da sta vajini branji precej različni, vsekakor pa se me obe interpretaciji dotakneta. Pesem se lahko razvije tako v Juretovo kot Lucijino smer ... Hvala obema!

Aja, pa telovadita po/pri zdravi pameti. Že Cicero je menda po angleško razmišljal:

"It is meta-physical exercise alone that supports the spirits and keeps the mind in vigour."

Lp, J!

Čar dobre poezije je, da se lahko tako večplastno interpretira ... :)