Črta na trasi
Saj, ko tečeš, ne skrajšuješ samo razdalj
ali bog ne daj, ne upočasnjuješ stekanja časa.
Stopala, ki gledajo hrabro naprej,
pač puščaš zamrznjeni zemlji.
Naravno.
Prst tam spodaj bo tvoje stopinje stisnila v plasti ledu.
Stalile se bodo in se spogledovale z novimi koraki.
Tu na trasi tvojega teka ni merilcev hitrosti,
ne kotomera tvojih smeri.
Le tanka črta se ti koščeno zrcali.
Medtem si dopoveduješ,
da črta, po kateri tečeš,
le ni tako krhka,
kot ti govorijo.
Pa je.
Danes - mraz je cvilil med prsti -
sem jo hotela zopet pohoditi.
Pa me je znanec prehitel.
Pohojen v vozel ledene solze.
Andrejka,
praviš, s pomočjo slikovite metaforike, da nobena pot ni stalna. Da niti čas ni stalen. Morda tudi minljivost ni stalna; ali pač? Bralca prisiliš v razmišljanje; pa naj bo to o lastnih izkušnjah/problemih z minevanjem in časom ali pa filozofiranje o obstoju nečesa (če sploh česa). Tretjemu bralcu nameniš nekaj trenutkov nostalgije, četrti pa uživa v preprostem branju skrbno postavljenih besed. Čestitam!
Lp, Lucija
Poslano:
16. 12. 2012 ob 22:33
Spremenjeno:
16. 12. 2012 ob 22:38
Andrejka...čeprav res ne morem upočasniti stekanja časa...bodnedaj :)...lahko upočasnim razdaljo med tabo in mano...zaradi take pesmi, kot je TA...in za hip je srce merilec hitrost med nama, TU...
Hvala, da jo lahko preberem.
LP, Majda
Lucija, na tej tanki črti ni zmagovalca. Hvala za izčrpen komentar.
Majda, čas za srce upočasnit bo že še prišel ... Do takrat pa ga hraniva za rast prijateljstva.
PS: pesem je nastala ob izgubi dobrega znanca.
Lp, Andrejka
Kako dobro dene prebrati vrhunsko pesem, ki jo sestavi "običajen človek",
očitno je možno,
LUČ.
Poslano:
17. 12. 2012 ob 18:07
Spremenjeno:
17. 12. 2012 ob 18:53
Hvala, Svit. Ti sam si nam svetloba.
Andra
Andrejka, zaradi PS pesem berem še drugače...
En velik objem, Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 16. 12. 2012 ob 20:01
- Prebrano 1040 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 519.82
- Število ocen: 19