Odšel na polje nori je van Gogh,
odšel pobit, osamljen, s svetom sprt,
odšel ves bled, utrujen je na smrt,
odšel je tja poslednjikrat; o, Bog!

zaslišal se je strel: za vrano vrana
je sprhutala v zrak, v nebo, ki grd
oblak ga je kazil, nevihtni srd
je v njem kipel in toča podivjana,

a razbesnela se še ni nevihta
nebo še ni razlilo ves svoj bes,
ko se domov prikradel je kot pes,

zadet v drobovje se je zvlekel v kot,
mrk, sam nase jezen, ker se je zgrešil,
po treh dneh boja dušo je spustil.

Matej Krevs