Ko bi bil moj, ves.
Pa si te lasti obleka.
Ohlapni spodnji del sprane črtaste pižame
s čikom in kofetom na ograji terase.
Sivi suknjič z ribjo kostjo in raztrganim žepom
na petem mestu pred dementno blagajno.
Jezikavi pas z napol odpeto preznojeno srajco
in štirimi potrganimi knofi.
Fju fju fju fju
Zdaj se ti prilegam,
te prekrivam do vseh zakotij,
lakomno skeniram s čuti.
A tudi on, uzurpator oprijemljivega,
si te hoče priposestvovati,
kjer bi te sama po svojem pravu
posedovala do zabrisanih meja zaznav.
Toga struktura ne bo zdržala vleka.
Grabežljivca vseskozi srbijo prsti
puliva te vsak na svojo stran
če izgubiš še gibkost uma
mi ostane kajkajkaj
Tvoje bitje. Obredno
ga iztrgam iz nedotakljivega kolišča
s poljubom vedno znova prvič zasvojim
vnesem v koordinate spomina
razpeljem po prebranani koži
v tesnobnem pričakovanju prenesem
iz dlani v dlan
si še utripajoče spustim v nožnico
vsadim v maternico
in zadrgnem na popkovino
Takole.
V nezavednih sunkih začetka
si ga bom iztisnila pod mlečno dojko
veke so zatrepetale
brki spet trzajo
Dihaš.
Svoje sem medtem prenesla nate.
Poslano:
16. 12. 2012 ob 14:40
Spremenjeno:
16. 12. 2012 ob 15:51
iz mene ... sili nekaj
ne beseda ...
ne beseda!
ne ...(!)
... ah
ne ...
urednica
Poslano:
16. 12. 2012 ob 15:45
Spremenjeno:
16. 12. 2012 ob 15:51
Tuzemska knjiga za posedovanje bitja. Zanimivo izhodišče, a bitje, kot bi si sprva mislili, ni lastnina, je pripadanje na najbolj intimni ravni. Ko se odmislijo obleke, knofi, ribja kost, razum, oprijemljivost, posestvovanje, ko se stalijo v srž pod toploto poljuba ... Bivanjska, erotična, a hkrati realistično natančna. Čestitke,
Ana
Poslano:
16. 12. 2012 ob 16:00
Spremenjeno:
18. 12. 2012 ob 13:56
Ruj, Ana, hvala za odziv. Ja, zanimajo me vprašanja volje, odnosa med "posedovanjem" in "pripadanjem", na različnih ravneh ... Lp, J!
Poslano:
16. 12. 2012 ob 17:11
Spremenjeno:
16. 12. 2012 ob 20:06
Vzajemno "posedavanje" je deljenje dobrin, čustev, misli, duha, ki omogoča stopiti na nenavezano stopnico.
Ko pa posedovanje postane lastništvo je do konca vsakršne zveze le še korak.
Krasen zapis !
Poslano:
16. 12. 2012 ob 20:25
Spremenjeno:
16. 12. 2012 ob 21:33
Svit, tvoje razmišljanje o nenavezanosti je pravzaprav za celo stopniščno ramo nad zapisom v tej pesmi, presega stopnjo pripadnosti in še prej (pogubnega) lastninjenja ali prisvajanja. Koliko se lahko dvignemo proti nenavezanosti v odnosih, je odvisno od stopnje nenavezanosti od svojega nezavednega, o čemer govori tvoja današnja: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/73999/kaj_odzeja_#.UM4ceHdPGbA Vsak zase čuti ali pa ne čuti, koliko nenavezanosti mu omogoča njegova osebna duševna zgodba, o tem je težko govoriti na splošno ... Žal se nenavezanost danes pogosto tolmači po "vodnarsko", na daljavo, v odsotnosti osebnega odnosa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!