Prisedeš.
Si hodil med sneženjem?
Si iskal luno,
izmikajočo pravljico
otroške izgubljenosti?
Si hodil za svojo sledjo
kakor bel jelen,
kakor spomin,
kakor zadržan poljub?
Si si ostril občutek za sneg?
Prisedeš.
Dihaš mraz,
da se mi zarosijo solze.
Ne morem te več videti.
Rahla kot sneg in bela tudi, lirična, mehka, ljubeča, in hkrati ne pocukrana. Dihaš mraz in hkrati prisedeš, če si bralec, v paro meglic. Čestitke,
Ana
Ana...vesela sem tvojega lepega komentarja...iz bele pare meglic.Ta pesem se je v resnici začela v njih...
LP, Majda
Poslano:
10. 12. 2012 ob 04:15
Spremenjeno:
10. 12. 2012 ob 09:46
Lepo, nežno, puhasto, a ne presladko in okusno, zelo zelo:).
Sem pa razmišljala ali je potrebna zadnja vrstica. Ne vem, meni se nekako ponuja razmislek a ni bolje bralcu prepustiti razmišljanje, kaj vse se lahko zgodi po dihaš mraz, orosiš solze? No, morda kompliciram, kaj vem:).
lp, ajda
Drada Ajda, hvala...za puhast komentar ;)
Razmišljala si prav tako, kot jaz...na koncu je prevladala še ta pikica na i...mogoče bi moral biti velik I...brez pike :))))
Še vedno razmišljam...
Lep večer tI ;) želim, Majda
Poslano:
10. 12. 2012 ob 19:43
Spremenjeno:
11. 12. 2012 ob 17:11
Potočka:), vem vem, ko se piše pesem, ki je nežna kot puh, ki ti veliko pomeni, je vsaka beseda zelo pomembna in le tisti, ki jo piše, ve, kaj mora biti in kaj ne. Zato verjamem, da mora tako biti kot se ti je zapisalo. Moj preblisk je bil gledanje z očmi bralca in malce odprtega za razmišljanje. Tako da, nič ne manjka oz. ne zmanjka, če je to tam, kot si želi , kot si želiš ti:).
lep večer,
ajda
Ajda!!!....
:) tudi tebi lep večer!!!!!!!
M.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!