Da.

Nocoj me ne boste videli likati.

Ne bele ne črne.

Barvastega kupa ne bom zmetala v pralni stroj

in tudi sušilnika se ne bom pritaknila.

Ne bom.

Če boste lačni, si lahko skuhate mulo.

Še ene majhne pesmice

ne bom pospremila skozi portal.

Ne bom.

Res ne bom.

Slišim jih.

Prikradejo se iz mrtvih kotov.

Ščebetajo, štorkljajo, topotajo.

Približajo se in razgubijo.

Se vrnejo.

Tenki, jezni, preplašeni, naveličani.

Se spotikajo obme.

Grabijo me za roke, noge, nos, lase.

Smejejo se, kričijo, ječijo.

Prosijo me za luč.

Tu notri

je ni

za nikogar.

Skočila bom skozi okno.

Kadar zmanjka elektrike,

še vrat ni moč odpreti.

Oče je skočil po cigarete,

jaz skočim po mleko

Jupiter! Silvana Orel Kos